Rozulin

Rozulin

Med številnimi tradicionalnimi specialitetami dubrovniškega okoliša, ki jih tamkajšnji prebivalci še danes radi pripravljajo, ima zasluženo mesto tudi pijača rozulin. Ta okusni rožni liker se pripravlja spomladi, ko po vrtovih zacvetijo prekrasne vrtnice (rože) starinske sorte Centifolie, ki so nekoč krasile skoraj vsak vrt, danes pa niso več toliko prisotne. Za rozalino so vedno izbirali rože z najljepšimi cvetnimi listi, pri čemer njihova barva ni bila odločilna, toda čim intenzivnejša je, toliko temnejši je liker.

 

Za pripravo so uporabljali cvetne liste čistih, neškropljenih vrtnic, ki so jih ločili od pestičev in dobro očistili. Gospodinje so jih nabrale na svojih vrtovih, dale v kozarce za vlaganje, pomešale s sladkorjem ter postavile na sonce, dokler se sladkor ni raztopil. Receptov za pripravo tega okusnega likerja je veliko, večina pa pravi, da mora biti kozarec na soncu vsaj mesec dni. Nato so dodali žganje, in to najpogosteje lozovačo oziroma žganje z nevtralnim vonjem in okusom, da pride do izraza vonj vrtnic, in to mešanico so potem spet pustili na soncu vsaj še dva meseca.

 

Nastalo pijačo so precedili skozi gosto tkanino, nalili v steklenice in dobro zamašili ter ponudili ob posebnih priložnostih. Odvisno od količine alkohola je rezultat rožno žganje ali pa liker, imenovan rozalina, rosolio, rozulin ali rozalin, ki ga uporabljajo na dubrovniškem območju kot aperitiv, pa tudi pri pripravi specialitete, kot je slavna rožata.

 

Poleg rožate so dubrovniške gospodinje rozalino uporabljale tudi pri pripravi ocvrtih kroglic iz sladkega testa, znanih kot fritule. Te so pomočile v zmes, ki jim je dala posebno aromo, ter zato da testo pri cvrenju ne bi vpilo preveč maščobe. Hladen liker so poleti kot posebno osvežilno pijačo radi ponudili v družbi, odlikoval pa ga je prečudovit vonj in intenzivna rumena barva. Po želji so gospodinje rožnemu likerju dodajale tudi začimbe, kot sta koriander ali cimet, da bi z njimi dodatno poudarile vtis te okusne, sladke in dišeče alkoholne pijače.