Kako je Zagreb dobil ime

Kako je Zagreb dobil ime

Prvi stik z glavnim mestom Hrvaške je za večino obiskovalcev osrednji trg, Trg bana Jelačića. Nad trgom dominira kip mogočnega bana, obrnjen proti jugu. V bližini se sliši hrušč z najbolj znane zagrebške tržnice Dolac, na vzhodni strani trga se nahaja najbolj znan zagrebški vodnjak Manduševac.

 

Ta izvir, ki v poletnih mesecih, ko je velika vročina, osveži marsikaterega obiskovalca in ki ga maturanti srednjih šol uporabijo, da s skokom v njegovo mrzlo vodo proslavijo vstop v svet odraslih, je tudi vir številnih legend. Po eni od njih je ravno Manduševac vdahnil dušo Zagrebu in je zaslužen za ime mesta.

Tako kot vse legende se tudi ta začenje z besedami: nekoč, v davnih časih ...

Vodnjak zagrebške sreče

Ljudsko izročilo pravi, da je na mestu sedanjega Zagreba bila nekoč velika puščava in suša. Veliki vojskovodja je šel mimo s svojimi utrujenimi, žejnimi in izčrpanimi vojaki, se ustavil in zabodel meč v suho, onemoglo zemljo, polno razpok, iz katere je v tistem hipu začela teči voda.

 

Legenda pravi, da je bila tam v tistem trenutku tudi lepa deklica Magdalena (skrajšano Manda), ki ji je žejen vojskovodja rekel: „Manda, duša, „zagrabi“ vodo.“ Tako je izvir dobil ime Manduševac, kot kombinacija besed Manda in duša, mesto, ki se bo kmalu tukaj razvilo, pa bo dobilo ime, izpeljano iz besede „zagrabi“.

 

Ta izvir pod debelim obzidjem starega mesta je stoletja oskrboval Zagreb z vodo, tako da je nastopila velika žalost, ko so izvir zasuli v letu 1898 pri rekonstrukciji Trga bana Josipa Jelačića. Šele 88 let pozneje pri ponovni ureditvi najbolj znanega zagrebškega trga in v veselje Zagrebčanov je bil spet postavljen na vidno mesto. Od tedaj številni turisti in prebivalci Zagreba uživajo v žuborenju duše mesta, kjer se je tako prijetno odpočiti in gledati v mogočne stolpe zagrebške stolnice.